Takoj mu je padla v oci. Ko se je postavila na rob skale in se odrinila, jo je poziral z ocmi. Cudovit slog skoka in lepe poteze obraza so mu narisale nasmeh na ustnice. In ona ni prenehala s skakanjem. Poskusil sem ujeti vse njene trenutke, da mu jih bom lahko pokazal. In na koncu je njej obljubil, da se bodo njene slikce pojavile tukaj.
p.s.: komu je to namenjeno, bo ze sam vedel 
ce jo kdo pozna, naj sporoci!
6. januarja 2006 je bil si.blogs miting. V tem casu se je komentiralo veliko, napisalo se vec in na sceni se je znaslo veliko novih blogerjev. In zakaj hudica se ne bi dobili nekje na pijaci in rekli kaksno v zivo? Bi slo? Ideje, predlogi, zelje, slike, grafikoni, karte in ostalo zazeljeno.
Iztok, ki se vedno nima bloga, je imel sluzbene opravke v Posocju in naju z Barbko povabil, da se mu pridruziva pri odkrivanja lepot Soce, pri pogledih na bungee, do kopanja v Soci in pa ogledu svetovnega pokala v skokih z visin v Kanalu na Soci. Svetovna udelezba, tekmovalci iz destih drzav, Avstralije, Kolumbije, Ukrajine, Nove Zelandije, Maroka, so skakali iz mostu, kateremu so dodali se oder, tako da je bila skupna visina 23.8 metrov. Neverjetni skoki, ki so gledalcem zaprli usta in tisina, ob kateri je bilo slisati samo tok reke, so bili spremljevalci prireditve. Beseda pogum ni dovolj, niti jajca, ki jih ti skakalci definitivno imajo ne opisejo tega. Uzitek ob gledanju prostega pada in vseh saltah in vrtenju v zraku naredijo prireditev zanimivo za obiskovalce. In organizatorji so se izredno potrudili. Upam, da jim danes, ko je uradna tekma, vreme zdrzi in da bo veliko atraktivnih skokov.
Iztok, se priporocava se za kak izlet
55 metrov visoko, pod teboj smaragdna Soca, nad teboj pa vroce julijsko sonce. Samo se pogled v daljavo in skok. Letis, prosto padas, tako kot kamen, ko ga vrzes in potem zanihas parkrat in obvisis. Adrenalin, uzitek v koncni fazi zaradi morfinov tudi odvisnost. No ja, sam nisem skocil, ampak nekako tako si predstavljam skok, ce pa koga zanima, pa si lahko pogleda Top ponudbo.
In tokrat zadnjic o njih. Zjutraj odprem vrata, da preverim stanje, ce so vsi v gnezdu, ce imajo dovolj vode v bazencku in ce so sladko spali. In presenecenje. En lezi na tleh med rozicami, drug v travniku, tretji na lubju, en pa je se vedno v gnezdu. Resevalec se prebudi v meni in misel na macka, kako bi pojedel pticke mi predrami mozgane. Ujamem prvega, ga nesem v gnezdo in ze iscem drugega in tretjega. V minuti je spet vse pod kontrolo, ko kar naenkrat prileti nekaj mimo mene. Matr eva, pa saj ne more biti res. Moji brezdomcki znajo sami leteti, sicer jim se ne gre najboljse, ampak se trudijo, da se ne poskodujejo prevec. S tezkim srcem se odlocim, da jih ne bom vec reseval in dajal v gnezdece, ce pa so odrasli in pripravljeni na svet zunaj gnezdece in materinega zavetja. Tezko pozrem slino, ko jih verjetno se zadnjic gledam pred seboj in se zamislim, kako hitro so se rodili, odrasli in odleteli. Drzim jim pesti in jim zelim veliko varnih in lepih dni in veliko zuzkov, ki jih bodo pohrustali!
UPRAVA ZA OBRAMBO TRBOVLJE Izpostava Zagorje ob Savi Cesta B. Kidriča 11a, 1410 Zagorje ob Savi
Zagorje, 12.9.1999
Zadeva: vloga za priznanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti
Spodaj podpisani Ronald Kordiš, rojen 25.12.1974, pravočasno vlagam vlogo za priznanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti na podlagi 46. člena Ustave Republike Slovenije in na podlagi 38. člena Zakona o vojaški dolžnosti.
Vlogo vlagam na podlagi naslednjih razlogov: humanitarnih in filozofskih. V skladu z zakonom navajam naslednja dejstva, ki potrjujejo moj splošni način življenja in ravnanja in utemeljujejo vlogo:
Rad bi uveljavil pravico do civilnega služenja vojaškega roka iz svojih filozofskih nazorov in humanitarnih razlogov. Trenutno sem absolvent Fakultete za organizacijske vede v Kranju in ko bom diplomiral, bom moral iti na služenje vojaškega roka. Ker pa sem zagovornik nenasilja in na splošno nasprotujem uporabi orožja, ter nasilja v kakršnemkoli smislu, si želim, da bi služil in odslužil svojo državljansko dolžnost civilno. Nedopustno se mi zdi, uporabljanje sile; to je streljanje, pretepanje, mučenje, pohabljanje, maltretiranje ljudi, še posebej žensk, otrok, starejših ljudi. Prav tako se ne strinjam z ravnanjem vojske, da lahko pobija ljudi. Moji filozofski razlogi pa so sledeči: nimam rad avtoritete (vsaj ne v imenu nasilja) in menim, da je v vojski preveč izražen ta kulta osebnosti, ki pa ni nič drugega kot zatiranje človekovega mišljenja, oz. da je vojska neke vrste omejevanje. Mislim tudi, da bi se lahko bolj razdajal v humanitarne namene, kot pa da bi moral delovati v nasprotju s svojo voljo. Kajti moja volja je definitivno nenasilje.
To izvira iz vzgoje, kajti starši so me vzgajali v nenasilju. In že celo življenje ravnam v smislu, da se z nasiljem ne da nič doseči, ker vsako nasilje rodi le novo nasilje. Ker sem bil vzgajan v takšnem duhu in ker je imela ta vzgoja name velik vpliv, kot ga ima na vsakega otroka vpliv staršev, tako še sedaj verjamem v nenasilje in delujem skladno z njim. Poleg tega, da imam odpor do orožja, ker prinaša edino bolečino in trpljenje, sploh ne verjamem, da se da kaj rešiti s pomočjo sile. Kajti človek ni iznašel orožja zato, da bi se branil, iznašel ga je zato da bi imel prevlado nad drugimi. In s tem se ne da ničesar rešiti. Verjamem da je vsak človek, ki se rodi, svoboden, ne glede na verske, filozofske in druge razlike, tako da ne smemo delati razlike med njimi. Glede svojih vrednot naj povem, da še nisem bil in da ni proti meni še bilo nobenega kazenskega postopka, razen kazni za napačno parkiranje. Da do sedaj nisem imel nobenega opravka s Policijo, da še nisem sodeloval v nobenem pretepu, da sem vedno deloval v smislu; lepa beseda reši več stvari kot nasilje. Prav tako vedno rad priskočim na pomoč starejšim in slabotnejšim osebam. Menim da bi lahko dal večji prispevek državi, če bi služil vojsko civilno, kot pa da bi deloval v nasprotju s svojo vestjo, voljo, načeli in moralo. Iz zgoraj navedenih razlogov izražam tudi željo, da bi nadomestno civilno služenje opravljal po možnosti v eni od naslednjih organizacij: INSTITUT JOŽEF ŠTEFAN, ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE V LJUBLJANI ali pa DRUŠTVO AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE.
Lep pozdrav, Roni Kordiš
Prosnja je bila ugodno resena in civilni vojaski rok sem sluzil v Domu upokojencev v Krskem.
Glede na kolicino prenesenih podatkov bi bilo nujno, da zacnem razmisljati o gostovanju na kaksni spodobni liniji. V spicah je linija obremenjena 110% in obiskovalci cakate in cakate, da se odpre kaksna stvar. Sem mislil, da sem resil stvar, pa vendar ne pomaga niti omejevanje dostopa. Nekaj bo treba narediti.
p.s.: galerije fotk postopoma prenasam na drugo lokacijo, s tem razbremenim streznik, prav tako so od sedaj naprej galerije v flashu.
