Otroci, ne hvala
26.10.2006 ob 18:27Včeraj me je presenetil SMS bivšega sošolca in prijatelja, ki je “rodil” tretjo punčko. Čestitke Tomaž, vendar nisem vedel, da ti vedno seksaš v nogavicah (stara vraža pravi, da seks v nogavicah prinaša punčke, vsaj upam, da je res tako).
Vendar sem se ob tem dogodku tudi sam zamislil. Iste starosti sva, vendar z veliko razliko. Jaz še niti ne razmišljam o naraščaju, on pa ima že tri. Ali drugače povedano. Jaz se še ne počutim dovolj odraslega, da bi sprejel naloge vzgoje majhnega bitjeca. V bistvu z Barbko še niti ne razmišljava o tej možnosti, kajti jaz si želim, ko bom imel otročka, da ga bom vzgajal jaz in ne vrtec ali kdo drug. To pomeni da ne bom hodil iz službe ob 19 uri, ali kasneje, ampak da bom preživel z njim vsaj 5 ur efektivno na dan. Da ga bom jaz vzgajal in da bom delil svoj čas z njim.
Včasih so rekli, da je potrebna najprej štalca, potem pa “kravca”. Imava štalco, imava službe in ostalo, marsikdo nima vsega tega, pa vendar ima otroke. Vendar nimava dovolj časa, ki bi ga namenila izključno otročku. Poleg tega pa že sama misel, da bi moral otrok živeti v tem krutem svetu, kjer ni več čustev, prijaznosti in dobrote, ampak je vse skupaj samo gonja za denarjem, kariero in uspešnostjo, me pribije na realna tla.
Si sploh želim otroka? Vem, da je to zelo egoistično razmišljanje in ko imaš enkrat otroka, se vse stvari spremenijo, vsaj tako pravijo tisti, ki so že starši. Vendar imam kljub vsemu pomisleke. Če pogledam nazaj v preteklost na moje otroštvo in kasnejša leta odraščanja in vse probleme, ki sem jih povzročal staršem, čeprav nisem bil promiskuiteten otrok in sem bil vedno vzoren, sem v rahlih dvomih. Si želim, da mi pri 16 letih mulc pride domov in mi reče: “stari, avto sem ti sesul, k sem se ga napil, k sem zvedu, da je moja bejba noseča!” Hm. Pa vendar je to samo odraščanje tistega malega bitjeca, ki ti vsakodnevno z nasmehom polepša dan in nova izkušnja skozi katero mora iti skozi življenje.
Vendar vem, sedaj še nisem pripravljen za takšen korak. Mogoče pa se vse skupaj spremeni in se spremeni tudi moje mnenje o malih, prisrčnih bitjecih, ki jim imam najrajši, če so sosedovi ali prijateljevi. Po 15 minutah ga lahko vrneš in je vse skupaj rešeno.
Je pa res, da iz stališča fotografije, so to moji najljubši motivi. Tako nemirni in tako iskrivi in vedno polni norih idej. Vsaka podobnost z Barbko je zgolj in samo plod moje domišljije 
26.10.2006 ob 18:43
eh ja.. tudi meni so mulci všeč, dokler se smejčkajo. in vedno jih rade volje potisnem staršem v roke, ko ratajo tečni.
26.10.2006 ob 19:49
Za otroke nismo nikoli pripravljeni. Vedno pridejo prezgodaj. Vedno je to šok, ki pa se spremeni v veliko srečo in nekaj najbolj normalnega na svetu. Imeti otroke je naša naloga, kot homo sapiensa. Saj moramo nadaljevati vrsto, saj moramo preživeti. Ja, kako bomo pa preživeli kot vrsta, če ne bomo imeli otrok????
Prav žalostna sem bila, ko sem zagledala naslov tvoje objave, glede na to, da si eden najbolj branih blogerjev in si takoreč “opinion leader”. Tvoje mnenje je ZELO pomembno, saj te bere veliko ljudi, ki se identificirajo s tabo oz. s tvojim mnenjem. Se pravi, da si na nek način odgovoren za to, kar napišeš. Kako lahko rečeš, da otroci niso pomembni??? Kaj mi je rekla včeraj ena ženska, stara toliko kot moja mama: “Moji otroci pa nimajo nobenih otrok. Nimam vnukov. Samo neke cucke kar naprej vlačijo sem.”
Saj mi ne zameriš, da napišem proti-blog ali nekaj podobnega, OK? Čeprav seveda tvoje strahove in pomisleke razumem, saj sem imela čisto podobne. LP
26.10.2006 ob 20:34
Čeprav pa had razmišlja lepo. Namreč planira efektiven čas z otrokom, kar je danes zlata vredno. Otroke imamo za nadaljevanje vrste in pomoč pri našem staranju. Narava je tako naredila, da žene najraje seksajo, ko so v ciklusu najbolj plodne. Moški pa vedno. Torej je Bog poskrbel za to. Sodobni človek seveda kalkulira in račun se ne izide. Tako da v glavnem svoje naredijo čustva in nesreče (pukla guma).
26.10.2006 ob 21:29
@ninamalina: ravno o tem sem govoril.. ko se navelicas, jih das nazaj
@dajana: nikakor se nimam za opinion leaderja.. in nikakor moja beseda ne steje veliko.. pac samo trenuten preblisk, ki se je zgodil ob prebiranju sms-a.. nisem napisal da otroci niso pomembni.. ravno nasprotno.. otroci SO ZELO pomembni.. in ravno zato, se sam ne pocutim dovolj zrelega, da bi ga imel.. ne zelim pa, da je moj otrok, vzgajan v vrtcu in vsak teden bolan doma.. kako bomo preziveli brez otrok.. jah.. pokojnin kmalu ne bo vec.. v trgovino ne bo vec treba hoditi, ker bomo vse narocali preko neta.. bolnisnice in podobne ustanove bodo ukinili, ker bomo dobili rdeco tabletko in bomo vecno zdravi.. in dejansko je na svetu toliko lacnih malih otrok, ki bi bili srecni, ce bi lahko ziveli.. in tudi to je opcija.. vesel bom tvojega odziva.. in mi je vsec, da nekdo zraven razmislja.. pac to je smisel pisanja
@nordstar: z eno stvarjo se ne strinjam.. nocem imeti otroka zaradi opore na stara leta.. ceprav je vecina ljudi ravno taksnih.. sicer pa priznam, da mi je vsec tvoje razmisljanje o zenskah in seksu in moskih
bom tole se kdaj uporabil..
26.10.2006 ob 22:17
Pomoč pri staranju > vplačevanje v pokojninski sklad
26.10.2006 ob 22:20
sem te razumel
pa vseeno sem moral poudariti.. ceprav se sam zavedam, da pokojnine pac ne bo, ce ne bom do svojih 40 let zasluzil dovolj, da bom potem uzival.. sicer bom bolj tanko piskal.. pac cena kapitalizma 
27.10.2006 ob 08:15
Nimam pojma, koliko let šteješ, predstavljam si, da si nekje v zgodnjih 30-tih. Vsekakor razumem, da si (trenutno) življenja z otrokom ne predstavljaš. Torej očitno res nisi še dovolj dorasel v tej smeri.
Na nek način razmišljaš precej odgovorno; v nasprotju z nekaterimi menim, da gre za življenjsko odločitev, ki mora biti premišljena. Nekateri pač zagovarjajo, naj se otrok zgodi, pa bo že vse lepo in prav. Ja, pajade.
Tako zelo “pokvarjena” sem, da zagovarjam pravico do splava. Ne glede na padec (no, v zadnjih treh letih rahel vzpon natalitete) menim, da bi bilo marsikatero trpljenje (matere in otroka) s splavom v hipu rešeno.
V razredu moje hčere je precej takih otrok, ki so se (očitno tolče ven) “zgodili”. Precej staršev le-teh se je pred- ali po rojstvu otrok ločilo - točnega števila jasno ne vem, od 25-tih pa jih vsaj polovica živi v različnih novih oblikah družinskih združb. Ne trdim, da je vedno tako, je pa možnost za kaj takega večja, ker v partnerski zvezi, ki ni trdna in škripa, otrok nima kaj početi, pa pika.
Tvoja zveza je, menim, trdna. In ko bo prišla želja po otroku, po tem, da bi lahko vzgajal, poučeval, ljubil in spremljal odraščanje krasnega malega človeka, se bosta s tvojo deklico o tej želji gotovo pogovorila.
Sama potrebujem veliko prostega časa in veliko manevrskega prostora okoli sebe, vendar menim, da je največja sreča, ki se mi (nama) je zgodila ta, da imam zdravo hči, preko katere vsak dan na novo spoznavam svet. Najlepše je zdaj, ko počasi odletava v svet (ima 10 let) in vidim, da so njena krila dovolj močna, da jo bodo varno nosila naokoli. Počasi začenjamo žeti, kar smo sejali….
O svetu, kjer je vsak dan več kriminala, lakote, nasilja, vojn, ne razmišljaj preveč. Otroci so trdnejši, kot si mislimo. S pravilno pripravo (vzgojo) zna otrok poiskati in uživati tudi v lepotah našega sveta.
27.10.2006 ob 15:07
Imaš prečudovito hišo!
Glede otrok pa popolnoma razumem tvoje stališče in se strinjam z njim.
Lp!