Via Crucis - križev pot

27.12.2006 ob 14:15

Nisem začel verjeti v boga. Niti nisem doživel razodetja ali razsvetljenja. Priznam pa, da so me fascinirali križi, ki sem jih videl in številke na njih. Kot “klenemu” ateistu mi ni bilo to nič jasno, dokler nisem spregovoril s starejšo gospo, ki je molila ob teh križih. In takrat se mi je odprlo. Vendar ne nebo, ampak razumel sem, zakaj so ti križi postavljeni. In sem jih fotografiral. Doma sem šele opazil, da nisem pofotkal vseh, oz. da so se mi nekateri neznano kam skrili. Fasciniran nad “ulovom”, ki ga seveda moram deliti z vami, sem se vrgel na iskanje podatkov o Via Crucis!

In našel tole: Križev pot OBVEZEN KLIK!. Povsem preprosta razlaga križevega potu!

dsc_0079.jpg dsc_0078.jpg dsc_0077.jpg dsc_0076.jpg dsc_0075.jpg dsc_0073.jpg dsc_0072.jpg dsc_0070.jpg dsc_0068.jpg dsc_0064.jpg dsc_0062.jpg

 

6 komentarjev na “Via Crucis - križev pot”

  1. mijau pravi:

    Had, moral boš v Gorišnico. Tam na pokopališču stoji spomenik, sestavljen iz mnogih železnih križev, odstranjenih s pokopališč. Kar fascinantno.

  2. had had pravi:

    a to je v prekmurju?

    se strinjam, da so cist fascinantni krizi..

  3. Nekdo pravi:

    Tudi jaz sem bil ateist. V življenju pa sem doživel stvari, ki zagotovo niso mogla biti samo naključja. Še pred kratkim sem imel nesrečo z motorjem, ko mi je tovornjak izsilil prednost. Odnesel sem jo z relativno majhnimi poškodbami. Odreagiral sem tako, da niti meni ni jasno zakaj. Drugače bi bila smrt 100% neizbežna. Ne hodim redno v cerkev, če pa že, pa zaradi tradicije. Kakorkoli, hvaležen sem tej višji sili, ki me je rešila. Zame je pa dejstvo tudi to, da če je Bog, te bo cenil po dejanjih in ne po obisku cerkve!

  4. mijau pravi:

    Nekdo, imel si nesrečo. Četudi z manjšimi poškodbami, še vedno ni sreča. Sreča bi bila, če bi se izognil tovornjaka brez poškodb.

    Koga kriviš za nesrečo? Voznika tovornjaka, ali boga? Komu se pa zahvaljuješ, da nesreča ni bila hujša? Svoji prisebnosti, ali angelu varuhu? Zakaj pa ne rečeš: Zakaj pa me nisi že prej opozoril?

    Torej, ko ti gre za nohte, vsemogočni ni nič kriv, ko pa se rešiš iz godlje, pa ima zasluge. Ej, to ni pravično.

    Če je za vse slabo, kar se nam dogaja, kriv hudobec, za vse dobro pa zaslužen vsemogočni, potem se vprašaj, če je res vsemogočen.

    Pa še eno stvar v razmislek. Recimo, da se bog in hudič cufata za tvojo dušo. Vsak bi jo rad dobil na svojo stran. Včasih zmaga bog, in duša gre v nebesa, kjer bo nagrajena. Včasih pa zmaga hudič in dušo potegne v pekel. In kaj napravi? Namesto da se zmagoslavno reži in kaže navzgor sredinec, dušo, ki jo je s težavo pridobil na svojo stran, pa pogosti z najboljšo pijačo, on jo vrže v kotel in jo muči.

    Kaj je torej hudič? Ali je božji nasprotnik, ali je božji rabelj, božji policist?

  5. Nekdo pravi:

    Sicer sem pričakoval takšen odziv. Kot sem “dejal”, ta primer ni bil edini, ki me je prepričal. Dejstvo pa je, da sam zase najbolje vem kako in kaj.

    Lep pozdrav!

  6. chef chef pravi:

    Mene predvsem veseli, da obstajajo ateisti, ki znajo cenit tudi take stvari, kot je npr. križev pot, ne pa, da samo pljuvajo po Cerkvi, krščanstvu in vernih ljudeh, kar se pospešeno dogaja na Blogosu.

Komentiraj