Zakaj v takšno oddajo povabijo asistenta na Ekonomski Fakulteti, mag. Bernarda Brščiča, ki ne zna drugega kot teoretizirati? Njegove teorije so mogoče uporabne na fakulteti in z njimi lahko polni ušesa študentom, vendar nimajo nobene veze z realnostjo, z resnično bogatimi ljudmi. Zakaj se je potrebno spraševati kako je kdo od teh bogatih Slovencev prišel do tega kar ima? Je pomembno, če je bil levi, ali desni? Ne, ni pomembno, vsaj z mojega stališča ne! Vsak od njih je imel “jajca” in je nekaj naredil. Bil je na pravem mestu ob pravem času in si je to upal. Če je kradel ali goljufal v tej zgodbi sploh ni pomembno, kajti za to so organi, ki se ukvarjajo s temi zadevami. Če kdo ve, da se je zgodila kraja, ima možnost, da jo prijavi in da se potem to pelje naprej. In vsi, ki sedaj objokujete/mo te izgubljene priložnosti, kot so Jazbinškova stanovanja, certifikati in še kaj bi se našlo, delate/mo napake. Zakaj se ukvarjati s tem, kaj se je zgodilo in kaj bi se lahko zgodilo. Dejansko se da dobro idejo vedno realizirati. In pomanjkanje kapitala ni tehten razlog za jadikovanje. Obstajajo institucije, ki za dobro idejo ponudijo pomoč. Obstajajo rizični skladi. Obstajajo razpisi na katere se lahko prijavite/mo in se preizkusimo v podjetništvu, kljub temu da nimamo za seboj kapitala. Ideje in pa seveda miselnost spreminjajo svet. Nerganje in obtoževanje drugih pač ne prinaša bogastva! Sem pa presenečen nad razmišljanjem Tomaža Lovšeta, petega na lestvici najbogatejših Slovencev, ki je s svojo preudarnostjo in načinom razmišljanja povedal več kot vsi ostali v oddaji. In če bo drugo leto med prvimi tremi, ne bom presenečen. Me pa zanima, če bo drugo leto lestvica najbogatejših Slovencev drugačna kot je bila letos in če bo poteza revije Manager spodbudila Slovence v boju za to prestižno lestvico, ali pa bo prevladala slovenska nevoščljivost in se bodo bogati Slovenci rajši skrivali, kot pa pomagali tudi ostalim na poti do uspeha!

Ker me uporabnica Dajana obtožuje da uporabljam “avtomate”, ki klikajo zame, ker znam “pofejkati” klike, da sem prvi na Blogoramini lestvici najbolje obiskanih blogov v mesecu, ker sem trinajstem mestu na SloBlog lestvici Najbolj popularnih blogov, ker je moj blog tako zanič, da ga nihče ne bere in ker sem tako patetičen, da se mi da ukvarjati z Dajano, je tukaj odgovor. Dajana, če nimaš pojma o stvareh, potem se ne smeši z izjavimi, katerih si polna zadnja dva dni. Verjetno ti je res hudo, ko kot “zvezda blogov” pišeš prispevke, ki jih nihče ne komentira, niti ne bere. Kot sem ti že rekel: “Put Your Money Where Your Mouth Is”. Pokaži mi Google Analytics statistiko, da bodo stvari povsem jasne in odprte. Sedaj pa razlaga pojmov ob kateri se ti smeji blogosfera. Sicer je to laična razlaga, več bosta lahko povedala Robi in Nimfa. Blogoramina lestvica najbolj obiskanih blogov deluje po principu več klikov na povezavo, višje si. Če bi ti bile jasne statistike obiskanosti agregatov, bi vedela tudi kaj več o tem. Glede na to, da me vedno primerjaš z Jonasom, ti lahko razložim, da je on 10x bolj obiskan in bran kot jaz. In se tega zavedam. Vendar je med nama ena razlika. Naslov njegovega bloga poznajo vsi in ga direktno vpisujejo. Jaz imam pač več prispevkov, kot on in to mi kar precej pomaga pri Blogoramini statistiki. Glede avtomatov v tem primeru. A misliš, če boš cel dan klikala nase, da te bo to dvignilo na lestvici? Lahko poskusiš. Vendar dvomim, da ni programer naredil to tako, da se šteje samo en klik. Mogoče se pa motim. Meni pač ni treba testirati teh stvari Sloblog Lestvica najbolj popularnih blogov pa deluje povsem po istem principu, kot zgoraj opisana varianta. Odvisno je od števila obiskovalcev, ki pridejo na SloBloge, so registrirani in kliknejo na povezavo. To je vsa umestnost, ki pa je ti ne razumeš. Iščeš teorije zarote v vsaki stvari in povsod te spremlja had! Upam, kot sem ti že včeraj napisal, da ni to bolestno in da ne bom imel kdaj problemov zaradi tega! Da pa ne bom preveč suhoparen, ti pa prilagam Google Analytics številke, ki so vsekakor zanimive. In seveda pričakujem, da jih objaviš tudi ti! Lahko pa seveda še naprej “furaš” teorije zarote in vidiš strahove povsod!

dodano naknadno: p.s.: Robi me je popravil: SloBlogi lestvica najbolj popularnih blogov je lestvica glede na število uporabnikov, ki so tvoj blog dodali med priljubljene. Kar z drugimi besedami pomeni, da ne moreš fejkat. Ni šans. In ja - ti si na trinajstem mestu, Dajane pa ni med petdesetimi. Opa - ravnokar ugotovil - pa ja ni to razlog da Dajana te lestvice ne upošteva? No, mogoče se pa skoraj 250 uporabnikov moti… p.p.s.: Ko smo ravno pri lestvicah… lestvica obiskov na SloBlogi.net za februar Had: 4. mesto Dajana: 9. mesto Kako štejem, ne bom razlagal - lahko pa rečem samo to, da vidim, kdo hoče goljufat.

Sreda, moški večer in striptiz v Saloonu. Nekakšna stalnica vsakega tedna! In vsak teden druga deklica.

Vsak dan odkrivam nove bloge, ki se pojavljajo in niso medijsko odzivni, oz. si še niso pridobili bralstva. Upam, da ne bom komu storil “krivice”, ker bom objavil link do njegovega, ali njenega bloga in ga s tem razkril tudi ostalim. Škoda je, da ima vsak bloger samo svoj vrtiček, ki ga obdeluje, nikoli pa ne skoči preko ograde in pogleda, kaj zanimivega ima za povedati njegov sobloger:

zaMisli embrio potopisnik pod lupo milos m. zvitin sadovnjak ziva legenda pozicija - zenska hermes softlab usa tour 2007 blog

p.s.: zelo vesel bom vsakega dodanega dobrega bloga!

Zakaj nismo volilci obveščeni o tem, kaj počnejo naši politiki? Zakaj ni Slovenija prva država, kjer bi morali politiki, ki so izvoljeni od ljudstva in nas zastopajo doma in v tujini, pisati bloge. S tem ne mislim, da bi morali pisati o svojem privatnem življenju! Še daleč od tega. Vsak od piscev bi lahko bil po svoje kreativen in poskušal čim boljše predstaviti področja na katerih se službeno udejstvuje. Lahko bi pisal o vsem, kar bi si želel. Mogoče bi v končni fazi ugotovili, da imamo precej nepismenih politikov! Za njih bi potem verjetno blog pisali njihovi PR predstavniki. In zakaj bi morali politiki pisati blog? Preprosto. Ker gre denar za njih iz mojega, tvojega, našega žepa, bi morali imeti vpogled v njihovo delo. Kajti za marsikaterega poslanca sploh nimam občutka, da bi kaj delal, oz. sodeloval v kakšni stvari. Z blogom bi stvari postale transparentne in politiki bi prišli precej bolj v stik z ljudstvom, “ki jih obožuje” in tudi mi, davkoplačevalci, bi vedeli, če smo pravim namenili svoj glas. Odličen primer je Janez Drnovšek in njegovo Gibanje. Glede na odmevnost blogov trenutno, bodo verjetno tudi ti precej pomagali v predvolilnih tekmah, kjer bo vsak predstavljal svoja stališča in svoje teze. Obstaja pa še ena prednost pred ostalimi mediji. Časopis vržeš stran, knjigo izgubiš, zapis na internetu pa ostane. In vedno bi lahko pogledali, kaj je nekdo obljubljal in NIKOLI izpolnil. Sicer se vedno pojavijo izgovori, da so bile besede vzete iz konteksta! Mogoče bo nekoč, nekdo, uresničil tudi mojo idejo o Klipingu Blogov in jo s pridom uporabil!

Verjetno je vsak, ki gleda televizijo opazil oglas, Dobrodošli v družini Amis, ki se vrti zadnje čase.

Če pišem o oglasu, potem je pritegnil mojo pozornost in s tem je bil dosežen določen oglaševalski namen. Vendar v tem primeru se sprašujem komu je namenjen, oz. kaj so z njim hoteli prikazati? Oglaševalska agencija Mayer McCann, ki se je podpisala pod oglas, verjetno točno ve, zakaj je takšen, kot je. Meni pa se oglaševalske abstrakcije v tako specifičnem področju, kot ga pokriva Amis, zdijo nesmiselne. Mogoče pa bo oglas dobil kakšno nagrado na SOF-u?

Leta nazaj, to je okrog leta 1980, ko so bili računalniki nekaj nedostopnega in smo o njih samo sanjali, je dobil moj bratranec Bine prvega Spectruma ZX. Takrat je bilo za takšen računalnik potrebno skočiti v Nemčijo in ga “prešvercati” čez meje, zraven njega pa je bilo tudi par igric na kasetah, ena izmed njih je bila JetPac. In to je bil moj prvi stik z navideznim svetom računalniških igric. Svetom, ki te lahko zelo hitro potegne vase in ko se čez čas ozreš nazaj, ugotoviš, da cele dneve preživiš za monitorjem in uživaš v igranju igric. Veliko ur sva preživela ob igranju Jetpaca in vedno znova uživala. Kasneje, ko sem dobil prvega Commodorja 64, ki smo ga “prešvercali” iz Avstrije, sem odkril nove igrice. In od vseh mi je bila najboljša igra Pirates, katero sem moral nalagati preko kasete in nastavljati azimut glave kasetarja, da je “igrico prijelo”. In spet celodnevno igranje igrice, dokler nisem prišel do konca. Kasneje, ko se je pojavila Amiga, smo igrali igrico Commando in zaradi nje “prešpricali” kakšno uro pouka. In potem je spet bratranec, ki je bil in je še vedno navdušen nad vsemi novostmi, dobil prvega pravega PC-ja. Če se prav spomnim PC AT 286 16 MHz, z VGA grafiko in barvnim monitorjem. Spet sem preživljal dneve za njegovim računalnikom, ko sva igrala Leisure Suit Larrya, zame daleč najboljšo igro, kar sem jih kdaj igral. Kasneje, ko sem sam dobil prvega PC-ja, sem preigral skoraj vse Sierrine igre: King’s Quest, Space Quest, Police Quest, Quest for Glory, EcoQuest in seveda Leisure Suit Larrya. Igrice, ki smo jih kupovali od “piratov” na disketah, ki so včasih delovale, včasih pa tudi ne, so bile za takratni čas odlične. Nikoli nisem igral raznih FRP, ali FPS iger. In tako se je precej let nazaj končala moja obsesija igranja iger in od takrat se poskušam držati čim dlje od njih, kajti ko si enkrat notri, je težko najti pot nazaj. So se pa moje računalniške odvisnosti spreminjale skozi čas. IRC, ICQ, MSN, forumi in zadnje dve leti blog! Kaj nam bo prinesla prihodnost? S čim bomo zasvojeni? Itak so odvisnosti kul!

• Naslov članka, ki ga je napisal kolumnist Rado Pezdir za današnje Finance. Taisti kolumnist, ki je dokazal, da ni dorasel dopisovanju z Markom Crnkovičem, ki je komentiral njegovo kolumno Zmerjanje s fašisti in jo nadaljeval v Mailu od zmerljivca. Prav tako pa je Rado Pezdir tudi pisec bloga (vsaj tako kaže), vendar mu očitno bolj odgovarja pisanje kolumn za časopis, kjer ni direktnih kritik na njegove umotvore. In zakaj je ta post posvečen njemu? Ker mene in ostale ateiste, oz. brezbožnike naziva s sodrgo, ki je po SSKJ: “sódrga -e ž (ọ̄) 1. slabš. ničvredni, malovredni ljudje: sodrga ga je napadla in oropala; v lokalu so se zbirali postopači, kvartači in druga sodrga; zlagana malomeščanska sodrga; zločinska sodrga / kot psovka pustite nas mimo, sodrga // v razredni družbi pripadniki socialno nižjih družbenih slojev“. Mogoče je to uredniška politika, da je naslov zveneč, vendar v istem tonu nadaljuje tudi skozi cel svoj članek.

Zakaj ni v Sloveniji cerkev ločena od države? Zakaj se vpleta v politiko? Zakaj ne plačuje davkov, če se ukvarja s pridobitno dejavnostjo? Zakaj se ne ukine pomoč države, če ima cerkev takšno premoženje? S tem bi se rešili problemi financiranja in proračunska luknja bi bila manjša! Cerkvi so vrnili gozdove, za katere sedaj dobivajo državno pomoč, ker jih sam ne morejo čistiti in obdelovati. Zakaj jih ne prodajo? Naj prodajo nepremičnine, ki jih imajo in naj se sami živijo. Potem se bo moj pogled na RKC spremenil. Do takrat, ko pa jih živim tudi jaz, kot davkoplačevalec, pa naj se ukvarjajo z “dušami vernikov”, kar naj bi bilo njihovo delo? Se motim?

Sobota in idilično “zimsko vreme” s preko 17 stopinj na soncu, sta privabila preko 5000 obiskovalcev v Naklo, kjer je potekalo četrto Off Road tekmovanje. Tekmovanje v obeh kategorijah, tako hard, kot tudi spretnostni, je potekalo za državno prvenstvo. Na štartu spretnostnega tekmovanja je bilo preko 100 različnih vozil, ki so se preizkušala v tekmi s časom po gramozni jami v Bistrici. Proga, kot tudi vsa ostala organizacija je bila odlična. In kljub zelo težki progi je bilo le par poškodb vozil. IF OFF ROAD IS A SIN. I GO STRAIGHT TO HELL! Napis na kombinezonu, ki me je spremljal cel dan. In če sem na začetku razmišljal o tem športu kot o “stran metanju” denarja, sem skozi dan in skozi spremljanje dirke ugotovil, da sem se motil. Off Road je obsesija. Off Road je užitek. Off Road je način življenja. Tole so fotografije iz spretnostne vožnje, jutri pa sledijo fotografije harda. V čem se to dvoje razlikuje, bo razvidno iz fotografij!

Galerija fotk

Nedelja, dan sprememb. Vsaj za spletna portala Dnevnika in Financ. Finance so zamenjale domeno in sicer iz prejšnje www.finance-on.net so prešli na finance.si. Prav tako so naredili rahle kozmetične popravke na strani! Stran je rahlo kaotična, kot je bila že sedaj, ampak ko se navadiš njenega razporeda, potem je uporaba precej preprosta. Všeč mi je uporaba fotografij, ki veliko bolj pritegnejo k članku, kot pa samo tekst. Sicer pa isto kot pri Dnevniku, preveč oglasov in njihovega migetanja po zaslonu! Ko sem kliknil na English, ki se skriva povsem na dnu, sem pričakoval, da bodo cele Finance prevedene. Pa sem se motil. Samo par stvari, predvsem oglaševalskih je prevedenih. Sicer pa se še stvari spreminjajo in upam, da bodo naredili uporaben posloven portal!

Dalj časa se je že govorilo, da bo Dnevnik pripravil spremembe svojega spletnega portala. In danes so se zgodile! Njihov naslov obvestila uporabnikom je: Dnevnik.si proti Web 2.0. Ali se samo meni dozdeva, na prvo žogo, ta naslov rahlo dvoumen. Ali ima Dnevnik kaj proti Web 2.0., ali pa so naredili spremembo in je portal Web 2.0. Lapsus? Sicer pogled na portal Dnevnik razblini zgornje vprašanje in na prvi pogled mi je celo všeč. Ampak na drugi pogled, ko hočem najti informacijo pa jih je kar naenkrat preveč. Preveč vsega, preveč migetanja, preveč klikanja da prideš do informacije. Mogoče ne bi bila slaba ideja in bi bilo celo uporabno, če bi napisali navodila za iskanje informacij na njihovem portalu! Web 2.0 pa ima očitno prste povsod. In tako najdem celo tole “V okviru SOF-a na Dnevnik.si pripravljamo poseben projekt, ki smo ga poimenovali “Web to Print”, kar pomeni, da že nastaja poseben podcast Dnevnik 2.0“. Mi lahko kdo razloži kaj naj bi to pomenilo, ali moram čakati do SOF-a?

Množica ljudi, ki se je zbrala na državnem Off Road prvenstvu v Naklem, je poleg avtomobilov, imela možnost videti tudi odlične motokros skoke. Edina omejitev je bila mehka podlaga, ki je skoraj preprečila odlične, vratolomne skoke. Zanimivo bi bilo na takšnem terenu videti Travisa Pastrano, ki je najboljši motokros skakalec na svetu!

Galerija fotk

Travis Pastrana Dynamite Surfing Mountain Bike Ski Jump Ski Crash Compilation Mirko Cro Cop Vs Bob Sap Wayne Rooney Goals Luis Javier Garcia Sanz Compilation World Record Cliff Jump On Skis Freerunning Tricks

Sovražim ljudi, ki ne znajo drugega, kot kopirati! In da bi bila mera polna, je enak template, je enaka vsebina, je enak način linkanja z Wikijem in še celo oglasi so postavljeni isto! BRAVO Prekosil si samega sebe. Če bi me prosil, bi ti izvozil mojo vsebino in bi jo lahko kopiral k sebi! In glede na to, da sem prosil da se odstrani kdoteje.be iz Sloblogov in da je bilo glede tega izmenjanih precej besed, pričakujem, da boš tudi ti “e-hybrid” storil enako! Se motim?

p.s.: prvi, ki je kopiral je bil mario hosting, sedaj pa isto stvar počne tudi e-hybrid

p.p.s.: kdoteje.be hybrid.. še kategorije imaš iste! bravo! oz. res fascinantno!

p.p.p.s.: nisem jezen, kajti v končni fazi je to blog, kjer je dovoljeno vse.. ampak vseeno sovražim ljudi, ki se kitijo s tujim perjem.. je pa dejansko to pohvala za kdoteje.be, da sta celo dva storila isto stvar in kopirala dobro idejo.. sicer pa upam, da obema uspe, vsaj tako kot je uspelo kdoteje.be! prostora je dovolj!

Bil je že skrajni čas, da se nekaj premakne na levici. Vsi bolj levo, liberalno, usmerjeni davkoplačevalci, smo dolgo časa čakali kaj se bo zgodilo na pogorišču, ki je nastalo po zadnjih volitvah. Ablast je v tem času naredila veliko, vsaj tako sama pravi, ampak dejansko pa ni naredila nič. Sicer niti ni bilo za pričakovati da se bodo obljube Janeza Janše izpolnile, vendar je s takšnim predvolilnim zavajanjem, kot je bil odprava korupcije, borba proti klientelizmu, dobil precej ljudi na svojo stran. Sedaj, po dveh letih, ko so na ablasti, pa se kaže dejansko stanje, na katerega sam tudi opozarjam, oz. se vsakodnevno jezim. Ampak če ni prave alternative, potem je vsak boj že vnaprej obsojen na propad. Ravno to se je spet danes pokazalo v državnem zboru, ko so zavrnili Andreja Ranta za viceguvernerja Banke Slovenije, samo za to, ker ga je predlagal Janez Drnovšek. Ampak to je bila itak pričakovana in preveč prozorna poteza! In sedaj nazaj k ZARES. Ustanovitelji društva so bivši poslanci LDS, ki so bili skupini nepovezanih poslancev: Matej Lahovnik, Pavle Gantar, Cveta Zalokar Oražem, Davorin Terčon, Alojz Posedel in Majda Širca. Sicer ne vem, če bo njihova domena www.zares.si, ampak sliši se zanimivo! In če bodo upoštevali samo eno stvar, ki so jo danes izjavili:”k upravljanju z javnimi zadevami potrebno pritegniti vse, ki so sposobni, ne da bi zahtevali, da se politično opredeljujejo za opcijo, ki je trenutno na oblasti” (Finance), potem bodo tudi rezultati na volitvah leta 2008 zelo zanimivi. In dejansko bodo sedanje ablastniške stranke dobile resno konkurenco, ki je sedaj ni bilo. Sicer so obeti veliki, pričakovanja ljudi še večja, ampak čas bo pokazal svoje. In dejansko Slovenija potrebuje močno levico!

Pošta Slovenije preseneča! Na njihovih spletnih straneh si lahko izdelate osebne poštne znamke. Stvar je sicer precej zakomplicirana, kajti zahteva digitalni certifikat in pa precej potrpežljivosti in dodatnih registracij. Najprej je potrebno odpreti svoj poštni predal na http://moja.posta.si/. Kaj vse vam lahko ponuja moja.posta si lahko ogledat v animirani predstavitvi. Vendar je za odprtje računa potrebno imeti digitalni certifikat Certifikatske agencije POŠTA®CA, ali pa ponudnikov SIGEN, ACNLB, ali katerega drugega. S tem certifikatom podpišete pogoje uporabe in že si lahko sami izdelate svojo osebno poštno znamko. No, tako se mi je vsaj zdelo, da naj bi šlo. Ko sem poskušal izdelati osebno znamko in sem se registriral v mojo.posto, sem ugotovil, da mi vsa stvar ne deluje. Problem je nastal ravno pri delu, ki je opisan kot “Uporaba je nezahtevna in enostavna.” In pri tem je ostalo. Kljub poskusom, da bi vnesel podatke, ki so pravilno, stvar ni delovala. In tako nisem mogel skreirati svoje znamke, čeprav sem si želel ravno to! Storitev je tako kot storitev E-uprava izgubila zaradi svoje neuporabnosti, enega uporabnika. Če se je komu uspelo registrirati in narediti znamko, pa naj mi sporoči potek, kajti očitno sam nisem sposoben tega!

Da ne pozabim cenika. Cena osebne poštne znamke z DDV znaša €0,6259. Najmanjša količina osebnih poštnih znamk z enakim motivom pa je 100 kosov, kar znaša €62,59 oz. 15.000,00 SIT.

Naslov posta je večini poznan kot naslov drugega albuma skupine Metallica, ki je izšel leta 1984 pri založbi Elektra. Skupino Metallica so takrat tvorili: James Hetfield (kitara, glas), Lars Ulrich (bobni), Kirk Hammett (kitara), Cliff Burton (bas kitara). Sicer sam nisem bil nikoli oboževalec Metallice, vendar me je njihova glasba vedno spremljala. Zanimive pesmi iz tega albuma so: Fade To Black, The Call of Ktulu in seveda pesem Ride the Lightning. In zakaj? Pesem The Call of Ktulu je nastala pod vplivom pisatelja znanstvene fantastike in hororja, H.P. Lovecrafta in njegove knjige The Call of Cthulhu. Vendar je avtor zapisal, da noben smrtnik ne sme izgovoriti ali napisati imena Cthulhu, zato je Metallica uporabila ime Ktulu. Druga zanimivost pri tem albumu pa je naslovna pesem Ride the Lightning. Sicer je naslov precej preprost, ampak zgodba za njim precej bolj zanimiva. Namreč “Ride the Lightning” je izraz, ki ga uporabljajo za ljudi, ki jih usmrtijo na električnem stolu. In v tej pesmi je opisano razmišljanje obsojenca na smrt na električnem stolu. In še zadnja zanimivost je pesem Fade To Black. Govori o smrti in samomoru, napisana pa je bila po tem, ko so Metallici ukradli njihovo glasbeno opremo. Oz. pesem je napisal James Hetfield, ko so mu ukradli njegov prvi ojačevalec na katerega je bil močno čustveno navezan. Obstajata še dve zgodbi povezani s to pesmijo. Na koncertu v Montrealu se je James Hetfield na odru napačno postavil in je pirotehnika poškodovala njegovo roko, vendar so speljali koncert do konca, kljube njegovim opeklinam. Prav tako pa je bila to tudi zadnja pesem, ki jo je basist Jason Newsted zaigral skupaj z Metallico, preden jih je zapustil!

Prvič so mednarodni praznik žensk praznovali 19.marca, leta 1911 in sicer na pobudo nemške feministke Clare Zetkin. V svoji izjavi so ženske zapisale: “Socialistične ženske vseh dežel prirejajo v soglasju z razredno zavedno politično in sindikalno organizacijo proletariata v svojih deželah vsako leto dan žensk, ki služi v prvi vrsti agitaciji za žensko volilno pravico” V letu 1917 se je praznovanje prestavilo na 8.marec in takrat se je tudi v Rusiji začela februarska revolucija, ki sicer nima povezave z dnevom žensk. In leta 1945 so Slovenke, takrat Jugoslovanke, dobile splošno volilno pravico. Leta 1977 Generalna skupščina OZN določi 8.marec kot mednarodni dan žensk. V časih socializma je bil to praznik, kjer so večinoma bolj uživali moški, ko so proslavljali pravice žensk. V osnovni šoli smo nabirali rože in se učili pesmice, ki smo jih potem na proslavah, ali doma, recitirali. Saj se spomniš pesmice: “Mamica je kakor zarja, zjutraj se smehlja, ko še v postelji se dete s sanjami igra” V sedanjosti je ta praznik izgubil na svojem pomenu. Poleg tega se je z demokracijo pojavil še materinski dan, ki ga praznujemo 25.marca.

p.s.: namesto čestitke pa par rožic!

Revija Manager je tudi letos naredila lestvico najbogatejših Slovencev! Zaradi same metodologije dela je dosti bogatih Slovencev izvzetih iz tega seznama, kajti uporabljali so podatke, ki so dostopni: Agencija za javnopravne evidence RS (AJPES), KDD - Centralna klirinško-depotna družba, spletni portal GVIN.com. Niso pa upoštevali tistih, ki so svoje premoženje “prestavili” v tujino, ali pa se ukvarjajo s posli, ki prinašajo večje dobičke, vendar jih ni mogoče ovrednotiti. Meja za vstop na lestvico 100 najbogatejših Slovencev je 7,2 mio€. Lestvica 10 najbogatejših Slovencev pa izgleda takole: 1. Mirko Tuš - 240 mio. € 2. Darko Horvat - 190 mio. € 3. Igor Lah - 145 mio. € 4. Joc Pečečnik - 92,5 mio. € 5. Tomaž Lovše - 72,8 mio. € 6. Igor Akrapovič - 70.9 mio. € 7. Jože Anderlič in družina - 61,3 mio.€ 8. Vladimir Polič in družina - 51 mio. € 9. Branko Drobnjak - 47,2 mio. € 10. Stojan Petrič - 47 mio. €

In kaj se vidi iz te lestvice? Da so to ljudje, ki se ne pojavljajo v medijih, da so to ljudje, ki živijo mirno življenje in so znani samo po imenu. Prvi na lestvici Mirko Tuš, je človek o katerem se ne ve skoraj nič, ker se ne pojavlja v medijih, ker ne nastopa, ampak rajši uživa v stvareh, ki ga veselijo. Medijsko znani Slovenec Rajko Hrvatič, je šele na 61. mestu lestvice, čeprav bi človek dobil povsem drugačen občutek. Na lestvici 100 najbogatejših Slovencev je samo 5 žensk!

In sedaj seveda sledi retorično vpračanje. Kje na lestvici si ti?

Od kje mi ta podatek? Poslanka Eva Irgl je v včerajšnji Piramidi na vprašanje kako zmanjšati število nesreč na cestah, odgovorila da bi bilo potrebno postaviti prometne znake tako, kot so na cesti do Rima, na vsakih 15 metrov! S tem bi voznike prisilili v upoštevanje prometnih predpisov. Vendar imam problem. Sam se namreč tega, da bi bili znaki na 15 metrov na avtocesti proti Rimu ne spomnem. Je pa res, da je od zadnje vožnje do Rima minilo že leto in da so lahko Italijani celo leto postavljali samo prometne znake! Jaz nisem poslanec in niti najmanj nisem Eva Irgl in ne dobim plačila, da modrujem! Bo že držalo, če ona tako pravi! In seveda, ker me je zanimalo koliko znakov je na tej cesti, sem na ViaMichelin naredil kalkulacijo kilometrov do Rima, odštel kilometre ki potekajo po Sloveniji, kjer prometni znaki niso na 15 metrov in izračunal. 700 kilometrov do Rima, 1 znak na 15 metrov in število vseh znakov, ki so jih Italijani postavili na cesti do Rima je 46666! Precej velika številka. Na eni strani je preprost izračun, na drugi pa poslanka Eva Irgl, ki jo je izvolilo ljudstvo. Komu verjeti? Je to sploh vprašanje?

JaKa je leto nazaj delal prve analize povezav med blogi in prišel do zanimivih zaključkov . Blogosfera je bila takrat ravno v fazi prebujanja in podatki so bili odlični za tiste čase. Vmes so se stvari spremenile in nastalo je cel kup novih blogov in novih podatkov. Ker je za povezave med blogi potrebno upoštevati čim večje število blogov bo verjetno to analizo sedaj lahko naredil Robi iz Sloblogov, kjer ima precej obsežno bazo blogov. Do takrat, ko bo to naredil, če bo (jaz sem ga kar določil) in če bo jaKa dovolil uporabo skripte, pa si lahko sam izrišeš graf svojega bloga. Klikneš TUKAJ, vpišeš svoj blog in čakaš, da se ti izriše “rožica”.

Oz. tole sodi v rubriko Motiti se je človeško, ki se zadnje čase precej pogosto dogaja na Delu! Na Ministrstvu za gospodarstvo sicer trdijo, da se on imenuje Andrej Vizjak, ampak kdo bi vedel kaj je res. Mogoče se pa samo jaz motim?

Je bila tvoja otroška želja biti astronavt? Te je vedno fasciniralo brezkončno vesolje? Če sta odgovora pravilna, potem si na dobri poti, čeprav se naslov bere zelo čudno in meji na znanstveno fantastiko. Vendar je resničen. http://www.winatriptospace.co.uk/ v sodelovanju z Audijem razpisuje nagradno igro z glavno nagrado, poletom v vesolje, oz. 100km nad zemeljsko oblo. In kaj je naloga? Napisati najboljši izum, ki je bil patentiran in obrazložiti, zakaj je ravno ta najboljši.

Seveda je v drobnem tisku napisan tudi pogoj za sodelovanje, only UK residents are eligible to win the prize.

Vendar me vseeno zanima, kateri izum je tisti, ki je spremenil tvoj, moj, naš svet? Internet, avto, telefon??

Zakaj minister za okolje Janez Podobnik laže? Bo njegov klientelizem v primeru poravnave s podjetjem Puh sankcioniran. Bo šla karavana naprej, kot je šla že v primeru Bručana in Erjavca? In se ne bo nihče ozrl v številke, ki bi jih minister Podobnik podaril svojim stanovskim kolegom? Seveda bo na koncu kriva LDS in prejšnji minister za okolje, kakopak bi bilo lahko drugače?

Podobnik, bye bye

Dolgo pričakovani Zakon o verski svobodi, sicer obstruiran s strani LDS, SD, SNS in Desusa, je končno stopil v veljavo. Ablasti ga je uspelo pripeljati čez vse prepreke in doseči svoje. S tem zakonom bo država krila prispevke v višini 60% (sedaj 42%) povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem za vse verske uslužbence, oz. okrog 160€ mesečno na posameznega duhovnika. Zanimiv je tudi kriterij za pridobitev teh sredstev: 1000 pripadnikov posamezne verske skupnosti na enega verskega uslužbenca. Kar pomeni, da je v najboljšem položaju, že tako najbogatejša verska skupnost v Sloveniji! Prav tako pa Zakon o verski svobodi določa merila za registracijo verskih skupnosti in določa njihove pravice.

Smešno pri vsem tem je, da naj bi bila cerkev in država ločeni. Sedanja ablast pa ju hoče dokončno povezati, pomagati cerkvi in njenim uslužbencem, vendar se ta ablast očitno ne zaveda, da nismo vsi Slovenci verni in da smo nekateri tudi brezbožni. In kaj naredi država zame? Razen tega, da mi dvigne davke, oz. najde prostor še za kakšno novo obdavčitev? Kaj če bi končno začela država pobirati davke tudi v cerkvah, od vsega neobdavčenega denarja, ki ga dobijo župniki? Kaj če bi država začela pobirati davke od vsake maše, ki je plačana in vsake birme, ki jo cerkev zaračuna? Bi napolnili vedno prazno proračunsko blagajno? Vendar ne, pri nas je treba pomagati cerkvi, da lahko bogati na davkoplačevalski račun in postaja vsak dan bogatejša, denar pa vlaga v različne profitabilne organizacije, poleg tega pa dobiva še državno podporo?

Bo treba ustanoviti sekto in začeti služiti na njen račun! Kajti to je očitno moto cerkve! In ne gre jim slabo

Letošnji pokal Vitranc je imel zelo dobro organizirane spremljevalne prireditve, tako da vsem, ki so bili v Kranjski Gori, ni bilo dolgčas. Včeraj je potekala 2. tradicionalna tekma Ski Legends Hit Challenge – Tekmovanje smučarskih legend z Juretom Koširjem in ostalimi bivšimi zvezdami alpskega smučanja. Tekma Ski Legends Hit Challenge je bila samo uvertura v večerni spektakel, ki ga je pred (po lastni oceni) 15000 ljudmi naredila skupina Siddharta. Na koncu njihovega koncerta pa je voditelj Peter Poles presenetil Siddharto s platinasto ploščo za album Petrolea, ki je bil prodan v več kot 15000 izvodih, kar je precejšnja redkost odkar obstaja internet. Za Siddharto pa sta prišla na oder Neisha in Valentino Kanzyani, ki sta naredila skupen projekt, ki je odličen. Neisha s svojimi pevskimi sposobnostmi in Kanzyani s svojimi DJ sposobnostmi in obveznim Applom! Več ur stanja na snegu in temperaturah okrog 0 stopinj so naredile svoje in pot nazaj je bila prav prijetno zaspana.

Galerija fotk

Vsebina ni primerna za mladoletne! Lahko pa popestri turoben sobotni dan!

Topless Gymnast Yoko Matsugane Boobs Jumping Eliza Dushku In Bikini My Bare Lady Orgasms Leah Dizon In Sexy Red Bikini Boob Show Blonde Sexy Beauty

Predvolilni boj je bil zanimiv. Sedanji ablastniki so obljubljali vsemogoče. Ne pozabimo na puhlice o boju proti korupciji, na obljube o pluralnosti medijev, ki so se uresničile, vendar z lepotno napako, ki je nepomembna, na obljube o Sloveniji, kjer se cedita med in mleko.
Med vsemi ostalimi obljubami, ki jih niso nikoli izpolnili, je bil tudi umik države iz gospodarstva. Sicer ne vem kaj naj bi to pomenilo, kajti v dveh letih do tega pojava ni prišlo. Ravno obratno. Zasedli so vsa mesta, ki se jih je dalo zasesti, pa čeprav s kadrom, ki ni bil strokovno dorasel funkciji. Vendar to sploh ni pomembno. Saj so oni na ablasti in lahko delajo kar želijo, kajti volilci in davkoplačevalci jim to pustimo. Nekateri jih pri tem še vedno podpirajo! Par dni nazaj so prišle v javnost informacije, da so Rusi najboljši ponudnik za nakup Slovenske industrije jekla. Seveda, vlada bo prodala svoj 55% delež, kaj pa se bo zgodilo z malimi delničarji, ki s to potezo niso zadovoljni, pa itak ni njihova skrb! Ko pa sem ravno že omenjal boj proti korupciji in klientelizmu, ki ga je napovedala ablast, pa se lahko vprašam koga za hudiča “nategujejo”. Bručan se je že drugič odločil za helikopterske prevoze na svojo roko, mimo vseh pravil in razpisov, pa vendar je še vedno trdno v sedlu. Seveda, saj nam je uvedel kadilski zakon, kar bo privabilo večje število ljudi v cerkve, namesto, da bodo posedali po lokalih in uživali v kajenju in brezdelju. Stvar je povsem logično zanimiva z vidika pokojninske blagajne. Čim manj ljudi kadi, več je zdravih ljudi, več zdravih ljudi pomeni več delovne sile, več delovne sile pomeni več denarja v proračunski blagajni in s tem v pokojninski blagajni in če bomo morali delati do 75. leta, potem ne smemo kaditi, sicer ne bomo služili državi, tako, kot od nas pričakuje! Postavi pa se vprašanje, ali je država tukaj zaradi nas, ali mi zaradi države!? Pa še en “antikorupcijski cukrček”, ki se zadnje čase pojavlja v medijih. Okoljski minister Janez Podobnik na televiziji zavaja javnost in deli naš denar mimo razpisov in brez pogodb!

Jeap, točno takšno Slovenijo sem si že od nekdaj želel!

Motorola, Svilanit, Armal, Colgate, Mladina, Paloma, Dell, Apple, Gorenje, Ljubljanske mlekarne, Milka, Manner, Armal, Pril, Fa, Head & Shoulders, Svilanit, Gillete, Nivea, Calvin Klein, Fa, Tosama, Intimissimi, Calvin Klein, Esprit, Iuv, Bugatti, Opel

Milijonar z Jonasom je končno na sporedu. Gledanost oddaje je verjetno veliko večja kot pa Trenja z Urošem Slakom, ki so istočasno na POP Tv. Zelo dobra poteza nacionalne televizije, da so se odločili za Jonasa, ki je v preteklosti že blestel v isti vlogi. Vseeno pa imam občutek, da bi se lahko Jonasov potencial bolj izkoristil. Ker je bil “nekočnekje” objavljen podatek, da je Jonas v prvi seriji Milijonarja poznal pravilni odgovor za več kot 95% vprašanj ki jih je zastavil sodelujočim, se verjetno on počuti zelo “zanimivo”. Vendar mu je vloga pisana na kožo. Blefiranje obvlada, zna govoriti in je šarmanten (komentar moje boljše polovice). Sam pa bi ga rajši videl v oddaji kjer bi prišle še bolj do izraza njegove lasnosti, ampak na žalost je edini približek mojim željam oddaja Genijalci na HTV, kjer sodeluje tudi Davor Gobac. Sicer pa priznam, da bi bilo zanimivo pogledati tudi posnetke Videošpona, kjer nam je Jonas odkrival osnove pecanja, igranja kitare, ircanja! Danes nam pač odkriva Milijonarja!

Včasih, ko še ni bilo interneta, ko še ni bilo informacij na dotik miške, je naša generacija, vsaj večina, brala revijo Antena. Vedno so prinašali zanimivosti iz sveta glasbe, filma in drugih takrat nam nedostopnih stvari. V tistem času je bila Antena precej kultna stvar in zelo dobro prodajana. In stvar se je prodajala. Iz tistega časa mi je ostalo v spominu, da mi je bila najbolj všeč rubrika Zaupne besede, v katero so bralci sporočali svoje probleme, novinarji pa so jim poskušali po najboljših močeh pomagati. Veliko problemov je bilo skoraj nerealnih in “sproduciranih”, vsaj upam, kajti sicer se je treba vprašati kakšne probleme imamo Slovenci. In v spominu mi je ostal fant, ki je napisal, da ga vzburi edino če Zdenka sir spravi v uporabljeno nogavico in to vonja! In seveda je bil tudi odgovor v smislu, da ima vsak svoje potrebe, ampak da naj rajši poskuša s svežo nogavico! In tako je minilo precej let, ko Antene nisem bral, niti ne videl. Sedaj pa se je pojavila Antena na internetu in tudi Zaupne besede. Zanimivo. Ljudje, oz. mladina ima še vedno podobne probleme, kot smo jih imeli mi pred 15 leti. In še vedno sprašujejo meni povsem nerazumljive stvari, kot je naprimer: Rada fafam “Stara sem 17 let in imam eno strast. Rada fafam. Vedno, ko sem zvečer kje na žurki, poiščem tipa. Potem pa čutim, da bi mu ga kar… Včasih tudi seksam. Najraje pa imam, da mi pride v usta. Resnega fanta nimam. Po eni strani se počutim kot kurba, po drugi strani pa me seks s tem in potem z drugim veseli. Je to normalno? Je z menoj kaj narobe?” In potem sem imel jaz vedno občutek da sem čuden?